-
1 enfranchise
[infraenčaiz]transitive verbosvoboditi, izpustiti; dati državljanske pravice -
2 citizenship
noun (the status, rights and duties of a citizen, especially of a particular country etc: He has applied for British citizenship.) državljanstvo* * *[sítiznšip]noundržavljanstvo, državljanske pravice -
3 civil
['sivl]1) (polite, courteous.) vljuden2) (of the state or community: civil rights.) državljanski3) (ordinary; not military or religious: civil life.) civilen4) (concerned with law cases which are not criminal.) civilen•- civilian- civility
- civilly
- civil defence
- civil disobedience
- civil engineer
- civil liberties/rights
- civil servant
- civil service
- civil war* * *[sívl]adjective ( civilly adverb)meščanski, državljanski; civilen; vljudencivil engineer — gradbeni inženir (za mostove, ceste)civil list — apanaža, vzdrževalnina vladarske hiše -
4 denaturalize
[di:naečrəlaiz]transitive verbodvzeti naravne lastnosti ali državljanske praviceto denaturalize o.s. — odreči se državljanstva -
5 disfranchise
[dísfraenčaiz]transitive verbvzeti volilno pravico ali državljanske pravice -
6 freedom
noun (the state of not being under control and being able to do whatever one wishes: The prisoner was given his freedom.) svoboda* * *[frí:dəm]noun(from, of) svoboda, neodvisnost, prostost; iskrenost; drznost; lahkota; figuratively prost dostop, prosta rabato have the freedom of s.th. — imeti prost dostop do česato take freedoms with — dovoliti si kaj, biti predomač s -
7 political
adjective (of, or concerning, politics: for political reasons; political studies.) političen* * *[pəlítikəl]adjective ( politically adverb)političen, državniški, državljanski, državen, upraven; American spletkarskipolitical science — politologija, politične vede -
8 unnaturalize
[ʌnnaečrəlaiz]transitive verbodvzeti (komu) državljanske pravice -
9 civil liberties/rights
(the rights of a citizen according to the law of the country.) državljanske svoboščine/pravice
См. также в других словарях:
pravíca — e ž (í) 1. kar je v skladu s človekovimi, družbenimi predstavami, pravili o (moralnih) vrednotah: to, da eni dobijo vse, drugi pa nič, ni pravica; na koncu je vendarle zmagala pravica; zmeraj je branil pravico, se potegoval za pravico; ekspr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
državljánski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na državljane ali državljanstvo: oblikovanje državljanske zavesti / državljanske pravice; državljanska vzgoja vzgoja, ki je usmerjena v oblikovanje dobrih, zavednih državljanov / državljanska vojna vojna med… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
proklamírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. (slovesno) razglasiti: proklamirati novo ustavo / revolucija je proklamirala človeške in državljanske pravice proklamíran a o: proklamirane pravice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
veterán — a m (ȃ) 1. star, doslužen vojak: veterani iz druge, prve svetovne vojne; društvo veteranov / vojni veterani ♦ zgod. starorimski vojak, ki je po odsluženju vojaške službe dobil denarno odpravnino ali zemljišče in državljanske pravice 2. s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svobóščina — in svobôščina e ž (ọ̑; ȏ) nav. mn. 1. jur. z ustavo posebej varovane pravice, ki izhajajo iz temeljne pravice do osebne svobode: razširiti, varovati svoboščine; pravice in svoboščine občanov / državljanske svoboščine; politične svoboščine… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izjémen — mna o prid. (ẹ̑) ki se ne ujema, ni v skladu s splošnim, navadnim: izjemen položaj; to je dovoljeno v izjemnih primerih / izjemna določba; izdati izjemno dovoljenje; izjemno obravnavanje / izjemno stanje stanje, v katerem so omejene nekatere… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izréden — dna o prid. (ẹ̄) 1. ki se ne ujema, ni v skladu s splošnim, navadnim: imel je precej izrednih izdatkov; izreden pojav / izredni dopust plačan ali neplačan dopust za posebne namene; izredni profesor univerzitetni predavatelj, za stopnjo nižji od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stánje — 1 a s (ā) navadno s prilastkom 1. kar je v kakem času določeno z dejstvi, nanašajočimi se a) na kvaliteto, uporabnost, sposobnost obstajanja česa: stanje hiše po potresu; stanje vozila ob prevzemu; vzdrževati orodje v dobrem stanju; sadje je v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
